So se treningi obrestovali?

Zjutraj smo vstali, eni malo prej, eni malo kasneje, pojedli zajtrk, počakali trenerje in se odpravili proti startu. Ta je bil le dobrih pet minut hoje od hotela. Karantena je bila v avtokampu zraven hotela in zasedli smo prvi senčko, ki smo jo opazili, da ne bi fasali sončarice. Začelo se je neumorno čakanje na start, ki so ga nekateri imeli že prvi, drugi pa cisto zadnji. Vsi smo pa morali biti tam ob 9:45, če smo hoteli sploh iti na progo. Čas so si mladinci krajšali z Leonovimi forami, s slikanjem s Kitajci, malo pa so se tudi ogrevali. Živčki so bili na 100%, saj so nekateri na tako velikem tekmovanju prvič, spet drugi pa imajo velika pričakovanja, katera so na koncu večinoma tudi uresničili.

China girls want to take picture with you

Proge niso bile lahke, kar so povedali mladinci sami, izkusili pa smo jih tudi ostali  na lastni kozi. Med prvih deset se je letos prišlo z zmernim tempom in z nič napakami. Tekmovalci so se morali adaptirati na popolnoma drugačen in nov teren. Vajeni smo lepih in preglednih gozdov, ki pa jih danes ni bilo. Teren, ki so ga izbrali organizatorji je bil nekaj cisto novega. Gozd je bil prepreden z grmički, visokimi približno moje višine, ki pa so omejevali vidljivost in gibanje. Doma smo vajeni v bližini kontrole pogledati malo naokrog in že jo zagledamo, tukaj pa temu ni bilo tako. Grmičevje je kontrole zelo dobro skrivalo in če nisi prišel točno na njo, si tekel mimo. Prav tako nismo vajeni teka po pesku, ki zahteva ogromno moči in kondicije. Da pa to se ni vse so v gozdu bile tudi kače, ki so našim tekačem nagnale strah v kosti. Bilo je tudi zelo vroče, nekateri so štartali šele ob dvanajstih in tako tekli po največji vročini, kar je sigurno terjalo svoje, so pa zato imeli narejeno kakšno špuro več do KT-ja. Zadnje moči je tekmovalcem pobral finiš, ki je bil po plazi in drobnem pesku, ki nikakor ni omogočal dobrega oprijema.

Ne glede na vse pa so naši mladinci nalogo odlično opravili. Monika je v kategoriji W2 School dosegla 4. mesto, tretje ji je ušlo za 1:30 minute. Brina, Nina in Peter so se uvrstili med prvih deset v svojih kategorijah, Manca (13)., Marjeta (16), Gašper R. (13.)  in Katjuša (18), pa so se uvrstile med prvih dvajset. Ostali so naredili kakšno napako preveč in tako ostali brez dobrega rezultata, vendar to ni tako hudo. Zadnjega mesta nismo osvojili, kar je pohvalno.
Očitno so se treningi azimutov in teka obrestovali, naši mladinci so izrabili vse svoje znanje, ki so ga pridobili v zadnjem letu in se tako odlično postavili ob rob svetovni konkurenci. Švedi pa nam se zmeraj povzročajo preglavice, tako v gozdu kot na stopničkah.

Jutri nas čaka kulturni dan, le kam nas bodo odpeljali? Potem pa psihično pripravljanje na dolge proge, ki bodo potekale se po bolj odprtem terenu kot danes.

Tek do prve kontrole (Manca)