Kulturni dan in dan narodov

Pogled s trdnjave

Spet so nas organizatorji pustili čakati na odhod avtobusov in tako smo mislili, da sploh ne bomo nikamor šli. Pa nas je šofer vseeno zapeljal do mesta Tariva, kjer smo si ogledali neko trdnjavo z vrtičkom, nato pa se prosto po prešernu podali po mestu in iskali senčko, sladoled in kakršnokoli vrsto ohladitve. Samo mesto ni bilo noben presežek, zaradi same vročine pa je bil sam izlet komaj da znosen. Naš stalni vodič se je, kljub stalnemu nadzoru Andraža, izkazal z znanjem orientacije, ko nas je popeljal do trdnjave. Tam smo se tudi slikali z Novozelandci. Aleš P. je stalno težil s fotografiranjem, tako smo se slikali vsaj petkrat na tistem žgočem soncu. Punce iz Idrije pa so odposlale svoje kartice domov, za katere smo kasneje po podrobni preiskavi pisave ugotovila, da jih je vse napisala Nuša. Le zakaj?

Vrnitev smo vsi komaj čakali, že samo zato, da bi se lahko usedli v klimatiziran avtobus.

Poljakinje občudujejo našega Peterčka

Po kosilu so se začele temeljite priprave na predstavitev Slovenije. Na kup smo nabrali vso možno hrano, ki nam jo je uspelo prešvercati čez letališča, odpeljali smo celo en kufer vina. Pozabili pa smo na najpomembnejše – nože. Tako sta Leon in Robert skočila v trgovino, vendar ju voznik ni hotel počakati, zato so ju organizatorji pripeljali za nami. Odpeljali so nas nekam bogu za ritjo, pa nam je Aleš F. pojasnil, da je bila tukaj zjutraj odprava vodilnih trenerjev. Za tako majhen kraj so imeli kar nobel športno dvorano, v katero so nas namestili. Hitro smo pripravili in razstavili vse kar smo prinesli s sabo, saj je bila gužva okrog naše mize vedno večja in večja. Medtem ko so nekateri pridno delali sendviče s pršutom, rezali potico in natakali vino, smo drugi delali kroge po ostalih mizah, se basali s slaščicami in dobrotami drugih držav, zamenjali kakšno orientacijsko karto, posneli kakšno skupinsko fotografijo, predvsem pa spremljali posamezne predstavitve narodov na odru. Bili smo deležni od harlem šejka Avstrijcev in Belgijcev do raznih narodnih plesov. Najbolj pa so navdušili Mozambičani s precej dolgim nastopom.

Španci

 Ljudje so bili navdušeno že samo zato, ker so bili na odru štirje majhni črnčki, katerih nismo vajeni. Predstavili so se z domorodskim plesom in petjem ter popolnoma osupnili publiko. Prav tako smo nestrpno pričakovali nastop Novozelandcev, saj smo prejšnjega z Italije ohranili v dobrem spominu. Nastop je bil seveda enak, vendar so bili fantje letos malo manj nabiti z mišicami, zato so bila dekleta rahlo razočarana. Španci so se predstavili s kratko uprizoritvijo Don Kihota, katerega Škoti ne poznajo. Slovenija pa se je tako kot vedno predstavila s plesanjem polke, letos na Ti moja rožica, zraven pa so potegnili tudi publiko in tako naredili pravi žur. Obiskal nas je tudi kamerman na stojnici in Nuša je podala prav fletno izjavo in odlično predstavili naše nacionalne jedi. Okrog nas pa so se stalno smukali tu Švedi, saj so na vsak način hoteli spoznati koga, ki živi v Ajdovščini, namreč prejšnji mesec so tam imeli priprave. Pa smo jih morali razočarati in jim povedati, da se je Nina nekje v dvorani izgubila. Po koncu predstavitev se je začel še photobombing in skupisnko plesanje harlem šejka in gangnam styla. Nekateri pa smo nemočno obsedeli na tleh in samo še čakali na konec. Na koncu se je z nami hotel slikati še naš stalni vodič, ki je bolj redkobesedne sorte, morda zato, ker ne zna angleško. pa smo mu ustregli, čeprav so se zraven uštulili še neki Avstrijci. Končno so nam rekli, da moramo pospraviti za sabo in čim prej oditi, saj se šoferji avtobusov že pošteno kuhajo v njhi. Pa smo jim naredili uslugo in hitro odnesli svoje pete.

Slovenska polka

Zdaj smo imeli še sestanek za jutri. Dolge proge bodo kar velik zalogaj za naše mladince. Teren jim sicer leži, ker je podoben cerkljanskemu, vendar bo vročina terjala svoje. Proge imajo od 250 do 450 višine, dolge pa so od 4 do 6 km. Na odprtem terenu se bo kar žgalo, so rekli trenerji, vendar so razmere za vse iste, tako da se nimajo kaj pritoževat. Je pa res, da bo za tiste, ki štartajo ob 12h že kar hudo.  Zdaj vsi že pridno počivajo in nabirajo moči za jutri, na delu so tudi živčki, ki pa jih probamo ostali nekako umirit. Nejc in Aleš F. sta za uvrstitev na stopničke in med prvih šest ponudila zelo mikavne nagrade, tako da so mladinci še malo bolj motivirani.

Vsem en lep večer in lahko noč, pa držite pesti jutri od 10h (po vaše 11h) naprej.